Vožnja na avtoplin. Prazna denarnica in ne varovanje okolja Slovence sili k avtoplin LPG in CNG.

Če bi vsa bencinska osebna vozila v Sloveniji predelali za uporabo utekočinjenega naftnega plina (LPG), bi pri nas na leto v zrak izpustili več sto tisoč ton manj CO2 na leto, država pa bi na leto prihranila več milijonov evrov, pravi analiza ekonomista Simona Mohoroviča.

A državnih subvencij za nakup tovarniško predelanih vozil ali za naknadno predelavo vozil na LPG in še bolj čisto plinsko alternativo zemeljskega plina (CNG oz. metan) ni, zato ni pričakovati, da bi se vozniki za plinski energent odločali zgolj zaradi skrbi za naravo.

Širitev mreže avtoplinskih črpalk

Vozniki pa se v teh cenovno občutljivih časih vseeno vse bolj zatekajo k cenejšemu energentu kljub še vedno prisotnemu neupravičenemu strahu glede varnosti plinskega rezervoarja. Po podatkih Petrola je bilo lani v Sloveniji za uporabo LPG na novo predelanih kar 5.000 vozil, medtem ko je skupno število polnilnih mest za LPG naraslo že na 87. Po besedah Romana Dobnikarja, svetovalca predsednika uprave za maloprodajo pri največjem slovenskem naftnem trgovcu, se sami dejavno prilagajajo povečevanju povpraševanja, zato bodo mrežo gotovo še širili. Seznam vseh avtoplinskih črpalk si lahko pogledate na strani Avtoplinske črpalke.

Kalkulator glede povrnitve stroškov vgradnje in prihrankov za vsak tip vozila najdete tukaj.

Precej bolj v ozadju pa je za zdaj pri nas metan, saj je polnilnic s tem plinom manj kot prstov ene roke, Ljubljana pa bo bo predvsem za tranzit v prihodnje dobila drugo na Barju. Okoljevarstvena direktiva Evropske unije sicer predvideva, da bi morala Slovenija do leta 2020 zagotoviti polnilnico s CNG na vsakih 150 kilometrov.

Intervju: Tadej Tasič, Plineks

Predelava za CNG dražja za 500 evrov

Kako se vgradnji CNG in LPG med seboj tehnično in cenovno razlikujeta?
LPG se v rezervoarju skladišči s tlakom 7 barov, pri CNG pa so tlaki okoli 200 barov. Tehnično sta si sistema zelo podobna, je pa razlika v ceni zaradi rezervoarjev, ki morajo prenesti večje tlake polnitve. CNG predelava je tako dražja za okoli 500 evrov.

Po koliko kilometrih se pri povprečno velikem avtu strošek obrne pri enem, kdaj pri drugem?
Čas, v kateremu se investicija povrne, je odvisna od cen energentov, porabe vozila, števila prevoženih kilometrov in cene sistema, ki se ga vgradi. Povprečno se LPG vgradnja povrne po 20.000 prevoženih kilometrih, nato se ob današnjih cenah goriv uporabnik vozi za 50 odstotkov ceneje. Napravo je mogoče ob morebitni menjavi avtomobila tudi premontirati v drug avto.

Pričakujete, da bo s razvojem mreže polnilnic CNG pri nas povpraševanje po CNG-predelavah večje?
To je odvisno predvsem od cene CNG. Dejstvo je, da je izgorevanje CNG čistejše celo od LPG, a to po izkušnjah ne stimulira uporabnika, da se odloči za ta energent. Tukaj mora svoje narediti država, denimo preko preko subvencij za vgradnjo. Dejstvo je tudi, da imamo pri CNG tlačne posode, ki jih ni mogoče vgraditi na mesto rezervnega kolesa, kot to storimo pri LPG, zato je izguba prtljažnega prostora neizbežna. Prav tako v škodo CNG je nižja kalorična vrednost v primerjavi z bencinom, zato je ob preklopu opazna izguba moči vozila. Pri LPG je ta izguba zanemarljiva.

Avtor: Andrej Leban

Vir: Žurnal 24