V časih, ko nas podražitve pogonskih goriv niti ne presenečajo več, ko se večina udeležencev v prometu po avtocestah prevaža s hitrostjo 110 km/h in ko vozniki krepko premislijo, kam se bodo zapeljali s svojim avtomobilom, vse več lastnikov išče cenejše alternative, ki bi vsaj malo ublažile prevozne stroške.

Hibridna vozila so predraga, ’električarji’ nekoliko nepraktični, biogoriva težko dostopna in zahtevna za uporabo, jedilno olje je primerno zgolj za starejša vozila, vožnja na ’kurilca’ pa vas lahko močno udari po žepu. Zakaj pa ne bi svojega jeklenega konjička preprosto ’zaplinili’? Poglejmo, zakaj.

Avtoplin ali LPG (Liquid Petroleum Gas ali utekočinjen zemeljski plin) je vedno bolj priljubljena alternativa, ki lahko močno razbremeni vaš osebni ali družinski proračun. Vgradnja plinskih naprav v avtomobile je v porastu, po svetu se jih po zadnjih raziskavah vozi že več kot 13 milijonov, podoben trend pa beležimo tudi v Sloveniji. Razlogi za porast so predvsem vedno dražja pogonska goriva, večje število certificiranih podjetij, ki tovrstne sisteme vgrajujejo, dostopna cena, ugodna cena plina in že skorajda 80 plinskih črpalk po Sloveniji.

Kakšne so prednosti vozila na plin?

Sodobni plinski sistemi, ki so opremljeni z neposrednim vbrizgom plina, zmanjšajo zmogljivosti motorja do 2 % (pri starejših sistemih izguba znaša do 10 %), prinašajo pa velik prihranek pri gorivu, podaljšajo življenjsko dobo motorja in močno zmanjšajo škodljive izpuste. Cena za liter plina se, v odvisnosti od ponudnika, giblje od 0,779 do 0,838 evra. V primerjavi z aktualno ceno bencina in plinskega olja to pomeni skorajda 50 % prihranek!

Sodobne plinske naprave omogočajo boljše izgorevanje, posledično pa ’pridelajo’ manj emisij. Dušikovih oksidov je tako za 30 % manj, 15 % manj je ogljikovega dioksida, kar 50 % manj monoksida in 40 % manj smoga, medtem ko ogljikovodikov, žvepla in ostalih toksinov skorajda ni. Zaradi višjega oktanskega števila je delovanje motorja tišje in bolj enakomerno in kar do 35 % podaljša življenjsko dobo, boljše izgorevanje pa je bolj prijazno do lambde sonde in katalizatorja.

Koliko dejansko prihranite

Odvisno od vrste vozila in izvedbe plinske naprave vas bo investicija stala od 900 do 1800 evrov (za avtomobile srednjega razreda do 1400 evrov). Ob upoštevanju cene pogonskih goriv ob predpostavki, da letno prevozite 20.000 km, povprečna poraba vašega avtomobila pa znaša 8 litrov na 100 prevoženih kilometrov, boste letno privarčevali 1200 evrov.

Investicija se vam bo tako povrnila prej kot v dveh letih, ob tem pa je treba upoštevati še ’investicijo’ v okolje in daljšo življenjsko dobo pogonskega agregata in izpušnega sistema. Večina ponudnikov vgradnje plinskih naprav ponuja tudi ugodna financiranja, dodatno pa lahko prihranite tudi pri obveznem in osnovnem avtomobilskem zavarovanju, saj določene zavarovalnice za vozila z vgrajenimi s plinskimi sistemi ponujajo znaten popust.

Ali je za predelavo primerno vsako vozilo?

Najbolj smiselna je predelava vozil z bencinskim motorjem. Tu je razmerje med začetno investicijo in prihrankom najbolj ugodna, poseg v pogonski sklop avtomobila pa je minimalen. Za vgradnjo so primerni tako bencinski motorji s prislinim polnjenjem (turbina), kakor tudi agregati z neposrednim vbrizgom goriva, ne gleda na prostornino in moč motorja. Malce drugače je pri dizelskih motorjih, kjer učinek ni tako znaten kot pri bencinskih motorjih, saj prihranek znaša le okrog 10 %. Prirast moči znaša 10 %, izboljša se odzivnost motorja, za plinske sisteme za dizelske motorje pa je treba odšteti tudi preko dveh tisočakov. Računica se torej ne izide najbolje.

Nadaljevanje članka in več komentarjev si lahko preberete tukaj.

Kot ponavadi na POPTV spet pišejo. Preverite kakšni so prihranki z informativnim izračunom ali nas kontaktirajte za bolj točne informacije o vašem modelu avtomobila.

Vir: Moški Svet